Trajnostna embalaža je na voljo v različnih oblikah. Organizacije in aktivisti si prizadevajo za ustavitev proizvodnje plastike za enkratno uporabo, petrokemične embalaže in embalaže na osnovi kovin ter vse to nadomestijo z reciklirano vsebino in rastlinskimi surovinami. Seveda so to ambiciozni cilji. Čeprav v bližnji prihodnosti niso izvedljivi, se nenehno sprejemajo postopni ukrepi za zmanjšanje uporabe "novih" surovin v embalaži. Navsezadnje bo ponovna uporaba zavrženih embalažnih materialov pomagala zmanjšati hitrost, s katero izčrpavamo zemljo njenih naravnih virov, in preusmeriti znatne količine odpadkov, ki bi sicer končali na odlagališču. V tej objavi na blogu boste izvedeli vse o reciklirani vsebini v embalaži.
Zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov v embalaži
Ključna strategija za zmanjšanje uporabe novih materialov v embalaži je zamenjava nekaterih recikliranih materialov v embalaži z novimi materiali. Ker ima izdelek z reciklirano vsebino različne fizikalne lastnosti in predstavlja tveganje za onesnaženje, sprememba sestave embalaže z vključitvijo reciklirane vsebine ni enostavna naloga. Embalaža ima zahteve glede učinkovitosti, ki jih je treba upoštevati. Med njimi so naslednje:
- Predstavitev - prepoznavna posoda in grafika.
- Zaščita - ohranja vsebino nedotaknjeno, svežo in brez onesnaževalcev. Izdelek traja pričakovano časovno obdobje in vzdrži procese paletiranja in distribucije. Lahko se ohladi, zamrzne in/ali segreje v pečici ali mikrovalovni pečici.
- Zmogljivost - Prenese potovanje skozi avtomatizirane polnilne linije, kot tudi temperaturo, vlažnost, tesnjenje, zapiranje, zapiranje in paletiranje.
Opredelitev reciklirane vsebine
Reciklirana vsebina se deli na dve vrsti: postindustrijska in postpotrošniška. Postindustrijska reciklirana vsebina izvira iz ostankov tovarniške proizvodnje, zato je bolj dosledna in manj onesnažena, zaradi česar so izdelki višje kakovosti. Reciklirana vsebina po porabi pa izvira iz skupnostnih reciklažnih centrov in je običajno bolj onesnažena in spremenljiva, kar lahko povzroči slabšo kakovost izdelka in težave pri pakiranju. Zato so materiali, ki so nastali po porabi, pogosto primernejši za izdelke z manj zahtevnimi zahtevami glede zmogljivosti.
Razlika v vsebnosti recikliranih materialov in možnosti recikliranja
Če je na izdelku označeno, da vsebuje "reciklirano vsebino", to pomeni, da material morda izvira iz odpadkov ali neuporabljenih predmetov, ki so nastali med proizvodnjo, in ne iz programov za recikliranje po porabi. Nasprotno pa se lahko izdelki, ki so označeni kot "primerni za recikliranje", zberejo in predelajo v nove materiale, ko odslužijo svojemu namenu.
{{cta-sample-zahteva}}
Obvezna reciklirana vsebina
Obvezna vsebnost recikliranih materialov se nanaša na predpise, ki zahtevajo, da se v embalaži uporabi določen odstotek recikliranih materialov. Evropski proizvajalci plastike so na primer predlagali obvezen cilj EU, da bo do leta 2030 v plastični embalaži 30 % recikliranih materialov. Ta pobuda je del širše direktive EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWD), ki za leti 2025 in 2030 določa cilje recikliranja za različne materiale, vključno s plastiko.
Cilj je zmanjšati odvisnost od novih materialov in se približati krožnemu gospodarstvu. Za določitev končnih ciljev za reciklirano plastiko bo potrebno sodelovanje med regulativnimi organi in industrijskimi partnerji, da se zagotovi nemoteno izvajanje.
Zakaj je izvajanje recikliranih materialov zahtevno?
Kot del procesa razvoja paketov izbira materialov in industrijsko oblikovanje temeljita na različnih dejavnikih:
- kakšna vsebina bo v paketu,
- kakšno okolje je potrebno za dostavo izdelka skozi njegov življenjski cikel,
- kaj bo zahtevala proizvodnja in distribucija ter
- vedenje potrošnikov, ki je povezano z uživanjem izdelka.
Ti elementi povzročajo kompleksnost, zato se lahko za doseganje najboljših rezultatov pogosto uporabi kombinacija materialov, zlasti pri plastiki. Preberite več o težavah in rešitvah recikliranja plastike.
Vrste recikliranih materialov, ki se uporabljajo v embalaži
Plastična embalaža
Pri plastični embalaži je reciklirana vsebina pogosto v srednjem sloju, ki ga obdajajo druge plasti, da se ohranita varnost in učinkovitost. Ta struktura ščiti izdelek, zagotavlja svežino in omogoča gladke zunanje površine za tiskanje ali označevanje. Za embalažo, kot so folije, vrečke in vrečke, je bistveno pravilno zapiranje, da izdelki ostanejo varni. Večplastne strukture preprečujejo, da bi onesnaževala dosegla izdelek. Za izdelavo te embalaže je potrebna specializirana oprema, saj standardni enoslojni stroji ne zmorejo zahtevnosti. Pri enoslojni embalaži iz reciklirane smole lahko pride do težav, kot so onesnaženje, neskladne površine in različna trdnost, zaradi česar ni primerna za številne izdelke.
Papirna embalaža
Pri kartonski embalaži ima reciklirani papir po ponovni obdelavi krajša in šibkejša vlakna, zato ima recikliran karton za kartone, kartice in pladnje nižjo natezno in trgajočo trdnost ter manj zložljiv "pomnilnik", kar je pomembno za avtomatiziran postopek polnjenja kartona. Z glino prevlečena tiskarska površina kartonske embalaže je bolj gladka z deviškim kartonom in verjetno bolj bela, odvisno od vsebnosti recikliranega materiala. Kakovost in barva tiskalne površine sta pomembni z vidika doslednosti blagovne znamke in grafike ter kakovosti tiskanja. Številne blagovne znamke potrošniških izdelkov imajo v družini blagovnih znamk več izdelkov, ki se prodajajo skupaj, zato mora biti videz paketa v celotni blagovni znamki ali liniji izdelkov dosleden.
Kako povečati uporabo reciklirane vsebine v embalaži?
Najboljši način za povečanje uporabe izdelkov z reciklirano vsebino je, da najprej nadaljujete s sprejemanjem ukrepov za zagotavljanje čistejših in doslednejših serij recikliranega papirja in plastike za prihodnjo uporabo. Drugič, ocenite posebne potrebe paketa med postopkom načrtovanja, da ugotovite, ali bo reciklirana vsebina primerna za uporabo.